1. Mogoče bi začela kar pri mojem nicku. Glede na to, da prihajamo iz različnih koncev Slovenije, se moj vzdevek Kokica lahko različno razlaga. Zdaj pa vam bom povedala, da ni mišljeno s Kokico, da sem kokoška, ampak tista kokica, ki je za pojest. Obožujem namreč slane prigrizke, ne morem se jim upreti.
Kako se je mogoče upreti sveže pečenim kokicam z posipano vegeto???? Jaz se jim ne moram, njami. Ah ni mi lahko :))) A se jim lahko ve?
2. Sovražim, sovražim, sovražim in še enkrat sovražim zamujanje. Kako lahko non stop eni in isti ljudje zamujajo??? To mi nikoli ne bo jasno, res ne. Še huje, da sploh ne pridejo, in niti pomislijo ne na to, da bi osebo s katero so zmenjeni mogoče poklicali in ji povedali, da bodo zamudili, ali pa da jih sploh ne bo.....halo???? Se mi je prejšnji teden to zgodilo dvakrat, in sem zato še malo v afektu.
3. Hmmmm, pospravljanje. To je moja zelo šibka točka. Ni mi jasno, zakaj bi vsak dan pospravljala, če je pa drug dan spet vse isto, sploh prašno. Sizifovo delo. Če imam na voljo, ali pospravljanje, ali kaj drugega, se vedno odločim za drugo varianto, ker pospravljanje počaka :))) Pomoje se bo marsikatera tukaj strinjala z mano. Ne razumem žensk, ki vsak dan pospravljajo.
4. Včasih mi moj reče, da sem sebična, ker v določenih trenutkih gledam samo nase. Res je tako. Čeprav po dolgih letih in na račun mojega zdravja, sem ugotovila, da moram na prvo mesto postaviti sebe. V življenju sem vedno dajala prednost drugim, in jim pomagala, če se je dalo, določena oseba je to z pridom izkoriščala, in me na koncu še grdo "izdala". A hvalabogu sem prišla k pameti in dojela, da če ne bom sama poskrbela za svoje dobro, ne bo nobeden drug. Mogoče zato ljudem ne pustim blizu k sebi...
5. Še vedno ne vem, kaj bi rada poklicno počela v svojem življenju, kaj je tisto, kar bi z veseljem počela. Imela sem željo, da bi šla študirat pravo, vendar pa je splet okoliščin in predolg študij vodil k temu, da sem šla na drugo področje. Zdaj pa mi je žal. Res je, da še vedno lahko doštudiram, vendar vprašanje, če je res to tisto tapravo, kar bi počela s srcem in dušo. K sreči se zadnja leta ukvarjam s hobijem, ki me dopolnjuje in osrečuje, ter nauči vedno nekaj novega.
6. Ko smo ravno pri številki 7. Z mojim sva letos v 7. letu, ne vem, ali je res kar pravijo, da je v sedmem letu najtežje, ampak pri nama to kar nekako drži. Včasih se mi zdi, da se prepirava zaradi takšnih stvari, ki niti omembe niso vredne. Srčno upam, da bo to leto čimprej za nama in naju čakaju lepši časi.
7. Letos bom stara 30....joj, kar streslo me je. Ne morem verjeti, da leta tako tečejo. Kam je šlo zadnjih 5 oz 10 let. Priznam, da me daje to "obdobje 30" ali kakorkoli bi lahko to poimenovali. Moj dragi bi rekel, naj se ne obremenjujem, da je njemu po 30 najlepše. Ima čisto prav, mi čisto nič ne manjka, ampak vseeno ne morem verjeti, da bom že toliko stara. Zdaj bodo tiste, ki so to že dale skozi, se verjetno samo nasmejale, ampak tako pač je. Ene se s tem sprijaznijo prej, druge pa se pa bomo malo kasneje :). Če ne drugega, bom imela vsaj dobro zabavo za rojstni dan. :))))
Pa sploh ni bilo tako težko. Zdaj pa bom jaz "potunkala" naslednjih 7 punc:
- Neža
- Gordy
- Marby
- Tiara
- Helena
- Bojamoja
- Suzy
9 komentarjev:
:)))) hvala za tunkanje :)))))
Prosim, pa še kdaj ;)
A potunkala si me?
Saj že plavam pod vodo, no :)
Zgleda, da bom tudi jaz pisala resnice. Hihihi... Hvala in lepo je bilo prebrati nekaj resnic o tebi.
Uf, tale bo pa težka...Se bo treba kar poglobit vase in malo razmisliti - mogoče pridem še do kakšnega spoznanja o sebi :)
A zato si Kokica:):)Lepo je bilo prebrati kaj o tebi.Za 30-tko pa se nič ne boj, saj si lahko zelo dolgo gospodična.kar spomni se nekega dne na vrtu neke otočanke:):):):)
Alenka zelo dobro se spomnim tistega popoldneva ;)))
Hvala za tunkanje :) Svojih sedem resnic sem že razkrila :)
Zanimivo je bilo brati o tebi.
Sem šele danes prebrala tvoje resnice! Se podpišem pod pospravljanje in slane prigrizke, ampak kokic z vegeto še nisem poskusila.
Kar pa se starosti tiče pa se imam tudi jaz po tridesetem super. Malo me skrbi, ker rinem že globoko proti 40, ampak sem sklenila, da se ne bom več od blizu gledala v ogledalo, pa bo :) Od daleč še prav super izgledam, počutim se pa itak bolje kot pred desetimi leti:) Kar pogumno, se mi zdi, da se v 30.ih stvari postavijo na svoje mesto!
Objavite komentar